Misel meseca

"
Bog je ljubezen, zato tisti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu in
Bog živi v njem.
"

1 Jn 4,16


Smrjene - Podružnična cerkev sv. Štefana

Pripada župniji Šentjurij, župnija Želimlje cerkev uporablja pod dogovoru.

Zgodovina:

Cerkev se prvič omenja v seznamu cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. K. Črnologar poroča, da so leta 1897 našli v pokopališkem zidu kamnit torzo sv. Štefana iz 3. četrtine 15. stoletja, ki je danes v ljubljanskem mestnem muzeju. Valvazor jo omenja med šmarskimi podružnicami brez nadrobnosti. Leta 1742 (letnica, ki je danes ni!) sta bili prizidani kapela in zakristija, leta 1785 omenja inventar reparacijo cerkve. Inventar iz leta 1788 omenja glavni in dva stranska oltarja. Leta 1802 so popravili zakristijo, leta 1875 je bil prenovljen glavni oltar. Pred letom 1898 so imela prezbiterijska okna na zunanjščini štukirane okvire, ki so spominjali na "oslovski hrbet" z gotskimi rožami. Pravokotno okno v južni prezbiterijski steni so spremenili v šilasto, druga šilasta okna so razširili. Pri tem so se pokazale freske na stenah v prezbiteriju in na oboku, deloma ornamentalne, deloma figuralne, Pieta v luneti na severni strani, na južni steni pa kompozicija Križanja. Črnologar je slike datiral v 17. stoletje. Leta 1899 je cerkev dobila nov pevski kor, popravili so tudi streho zvonika. Preiskava pod streho pove dvoje: da je stolp pozneje prizidan in da je imela ladja raven strop.

Lega:

Vas leži na vzhodnem pobočju Vinskega vrha, cerkev stoji na položnem hrbtu jugovzhodno od vasi Vino in je pravilno orientirana.

Opis:

V tlorisu si od zahoda slede: zvonik, pravokotna ladja, tej je na severni strani prizidana pravokotna kapela, slavolok, oktogonalno sklenjeni prezbiterij in pravokotna zakristija ob strani slednjega.

Notranjščina: Zvonica je križno obokana, tlak je opeka in kamen, odprta je na severu, jugu in zahodu. Ladja (dolžina 7,97 m, širina 5,50 m) ima na zahodu pevski kor, obokana je z banjo s štukiranimi okviri, v kotih ladje so konkavno usločeni pilastri. V višini balustrade kora je venčni zidec. Tlak je opečnat. Slavolok je širok 2,85 m, tvorita ga dva pilastra na močnih podstavkih s kapiteli. Prezbiterij (dolžina 4,30 m, širina 4,34 m) je za stopnico višji kot ladja in nosi šestdelni gotski obok. Na temenu je okrogel sklepnik, v katerega rastejo močna rebra, med njimi so globoke obočne kape. Tlak je opečnat, v severni steni so vrata v zakristijo. Kapela (dolžina 3,80 m, širina 2,75 m) je za stopnico višja, prekrita je s kupolo; stene zaključi venčni zidec, ki počiva na pilastrih, postavljenih v kotih stavbe. Zakristija (dolžina 3,00 m, širina 3,00 m) je banjasto prekrita, v zahodni steni je zazidan vhod v kapelo.

Zunanjščina:

Stene zvonika so nerazčlenjene, v zahodni steni linici, enoločne line z zidanimi okviri, streha se nad vsako steno trikotno ulomi ter požene v piramido. Zvonovi: veliki (jeklo) KID, MCMXXI; mali (jeklo): KID, MCMXXI. V južni steni ladje je dvoje pravokotnih oken, včasih so bili razločni sledovi fresk (sv. Krištof), v severni steni pravokotno okno. Prezbiterij: na jugu in v stranicah so šilasta okna z barvnimi stekli, spodaj visok porezan podzidek. Kapela: v severni steni segmentno okno z barvnim steklom, v zahodni pravokotno okno in nad njim segmentno okno. Zakristija: v zahodni steni pravokotno okno, vzhodna vrata s preprostim okvirom z letnico 1874. Podstrešni zidec. Cerkev je krita z opeko, stolp s pločevino.

Oprava:

Veliki oltar je posvečen sv. Štefanu (les). Spodaj je zidana vzbokla menza, oltarno arhitekturo tvorita glavna in atična vdolbina, obdani s stebri, krila atike se lomijo v prostor. Zavesa, angelci. angelske glavice; v glavni vdolbini je kip sv. Štefana (83 cm), na levi strani kip sv. Luka (76 cm), na desni kip sv. Lucije, v atiki Marija Kraljica, nad atiko pa je medaljon z Marijinim monogramom. Na hrbtu oltarja najdemo napis: "1715 HOLZ/ 1887 renovatum est/ die 11. jul. monogram I.A".

Stranska oltarja:

južni v ladji ob slavoločni steni je posvečen sv. Simonu in Judi. Vzbokla menza je zidana, na njej razčlenjena stebriča obdajata vdolbino in nosita preprosto ogredje s pretrganim trikotnikom, v sredini je križ. V vdolbini je podoba sv. Simona in Jude. Svetnika stojita z atributi v rokah pred pokrajino, z neba je nadnaravna svetloba. Datiramo jo na začetek 18. stoletja. Oltar je dobro polihromiran in je delo srede 17. stoletja. Oltar v kapeli je pendant južnemu. V vdolbini je kip sv. Antona Padovanskega. Na krilih stojita dva lepa sloka angela - narejen je bil proti koncu 18. stoletja.

torek, 17 oktober 2017

Župnija